Središče za zagovorništvo
in informiranje o pravicah
otrok in mladostnikov

PRIDRUŽI SE

O ZIPOM

 

ČLANICE

 

 AKTIVNOSTI

VLOGA VSEBINSKIH MREŽ NVO PRI TRAJNOSTNEMU UPRAVLJANJU DRŽAVE SLOVENIJE

26.01.2021

Trajnostno upravljanje

Trajnostno upravljanje države in javnih politik pomeni dobro upravljanje (good governance) skladno s trajnostnim razvojem (sustainable development). Zaradi vse močnejše čezsektorske prepletenosti politik in usmerjenosti na cilje trajnostnega razvoja (skladnost politik), nastaja močna potreba sektorskih deležnikov po usklajenemu sodelovanju v procesih strateškega načrtovanja in celostnega spremljanja izvajanja zastavljenih ukrepov javnih politik (izvrševanje politik).

Problem izvršne zmogljivosti

UMAR poročilo o razvoju 2020 ugotavlja, da ima država Slovenija nizko izvršno zmogljivost (22. mesto v EU) zaradi neučinkovitega strateškega načrtovanja in nizkega sodelovanja različnih strokovnih javnosti pri odločitvah vlade (str. 160). Kazalniki trajnostnega upravljanja za Slovenijo kažejo tudi na neučinkovitost pri izvajanju in spremljanju zastavljenih ukrepov politik (21. mesto v EU) ter slabo informiranost državljanov o javnih politikah (17. mesto v EU). Poročilo UMAR ob tem opozarja na nizko stopnjo participativne demokracije (str. 77).

Primer javne politike z nizko izvršno zmogljivostjo predstavlja Strategija Digitalna Slovenija 2020 – Strategija razvoja informacijske družbe do leta 2020. Strategija določa, da bodo njeni splošni cilji doseženi, če se bo Slovenija do leta 2020 po Indeksu digitalnega gospodarstva in družbe uvrstila med države s srednjo ali visoko uspešnostjo (kazalnik 12. mesto, str. 44). Slovenija se je leta 2020 nahajala pod povprečjem EU na 16. mestu (DESI indeks 2020). Ministrstvo za javno upravo je v okviru javnih posvetov o prenovi strategije predstavilo podatek, da je bilo do zadnjega leta veljavnosti strategije Digitalna Slovenija 2020 realiziranih 33 oz. 55 % načrtovanih ukrepov (17 ukrepov oz. 28 % jih je bilo še v izvajanju). Posledice neizvajanja ukrepov v segmentu e-vključenosti prebivalstva v digitalno družbo prihajajo še posebej do izraza v času epidemije koronavirusa, na kar opozarja vsebinska mreža NVO-VID na področju informacijske družbe.

Problem skladnosti politik

Skladna javna politika pomeni, da so njeni ukrepi usklajeni z drugim javnimi politikami (npr. gospodarska s socialno in okoljsko – politična skladnost), odločevalskimi nivoji (lokalni, EU in globalni – odločevalska skladnost), s potrebami ciljnih skupin (deležniška skladnost), s strokovnimi argumenti (vsebinska skladnost), s proračunskim financiranjem (finančna skladnost) in s kapacitetami deležnikov (izvršna skladnost). Ključni strateški dokument države, Strategija razvoja Slovenije 2030 izpostavlja, da je za večjo skladnost politik potrebno izboljšati mehanizme horizontalnega in večnivojskega sodelovanja, povezovanja vsebin, razumevanja presečnih tematik ter njihovega načrtovanja, izvajanja in spremljanja (str. 49). Strategija pri tem navaja uveljavljanje standardov participativne demokracije z doslednim vključevanjem deležnikov v vse stopnje oblikovanja in spremljanja politik(str. 47). Odpiranje procesov strateškega načrtovanja javnih politik in aktivno vključevanje deležnikov sta zato prvi pogoj kakovostnega trajnostnega upravljanja. Poleg tega je participativna demokracija v razmerah prevlade upravljavskega (menedžerskega) pristopa v procesih oblikovanja politik, ki se kaže tudi v selitvi odločevalske moči iz zakonodajne (parlament) v izvršno vejo oblasti (vlada), postala eden izmed ključnih elementov ohranjanja legitimnosti predstavniške demokracije.

Vloga vsebinskih mrež nevladnih organizacij pri trajnostnemu upravljanju

Skladnost politik je novo področje javno političnega zagovorništva v nevladnem sektorju, ki ga uvajajo vsebinske mreže nevladnih organizacij v Sloveniji (npr. vsebinska mreža SLOGA za področje razvojnega sodelovanja).

Vsebinske mreže NVO so podporne strukture nevladnega sektorja, ki na nacionalni ravni, na ravni razvojne regije ali na ravni več občin, združujejo nevladne organizacije z vsebinsko istega področja (npr. okolja, kulture, razvojnega sodelovanja, zdravja, sociale, otrok, športa, prostovoljstva, digitalizacije). Namen vsebinskih mrež je razvoj in krepitev nevladnih organizacij za strokovno in učinkovito sodelovanje pri oblikovanju sektorskih politik in naslavljanje pomembnih družbenih, okoljskih in ekonomskih problemov. Vsebinske mreže izvajajo dejavnosti informiranja, svetovanja, izobraževanja, raziskovanja, zagovorništva, mreženja, promocije in podpore v korist vseh nevladnih organizacij na svojem vsebinskem področju.

Vsebinske mreže nevladnih organizacij, povezane v Konzorciju vsebinskih mrež Slovenije (www.nevladni.info), izvajajo naslednje aktivnosti za večjo skladnost (trajnost) in boljšo izvršno zmogljivost (izvedljivost) javnih politik:

1. Usklajujejo in povezujejo strokovna znanja na posameznih javno političnih področjih v skupne čezsektorske pristope.

2. Vključujejo čezsektorske vidike javnih politik in cilje trajnostnega razvoja v odločevalski proces.

3. Informirajo in vključujejo državljane v oblikovanje in izvajanje čezsektorskih javnih politik.

Krepitev kapacitet čezsektorskega zagovorništva NVO

Razvoj zmogljivosti za čezsektorsko zagovorništvo NVO v procesih strateškega načrtovanja in spremljanja izvajanja ukrepov javnih politik je neposredno povezan s profesionalizacijo nevladnega sektorja. Čezsektorsko zagovorništvo NVO je tudi pomemben vzvod krepitve sodelovanja države z NVO pri načrtovanju in pripravi politik ter predpisov, ki ga določa Strategija razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva.

Konzorcij vsebinskih mrež Sloveniji že vrsto let opozarja na neurejeno sistemsko financiranje vsebinskih mrež na posameznih javno političnih področjih kot so digitalizacija, pravice otrok in mladostnikov, razvojno sodelovanje, kultura, zdravje itd. Temu se v zadnjem obdobju pridružuje tudi neposluh za projektno in programsko podporo razvoju čezsektorskega zagovorništva. Oboje kaže na nedosledno izvajanje Zakona o nevladnih organizacijah, pomanjkljivo uresničevanje Strategije razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva ter zanemarjanje dolgoročnega razvoja in profesionalizacije vsebinskih mrež kot podpornega okolja nevladnega sektorja v Sloveniji.

Konzorcij vsebinskih mrež Slovenije zato ponovno poziva ministrstva Vlade Republike Slovenije, da pristopijo k celostnemu izvajanju 4. alineje, 2. odstavka, 23. člena Zakona o nevladnih organizacij. Pri tem pa programsko podprejo razvoj kapacitet za čezsektorsko zagovorništvo nevladnih organizacij. Tovrstna podpora bo prispevala k boljši izvršni zmogljivosti in skladnosti javnih politik ter višji kakovosti življenja prebivalk in prebivalcev Slovenije.

Konzorcij vsebinskih mrež Slovenije
Ljubljana, 20. januar 2021
http://www.nevladni.info/

Viri:

Bertelsmann Stiftung. 2020. Sustainable Governance Indicators (Mission Statement). Dostopno prek https://www.sgi-network.org/2020/About.

Bertelsmann Stiftung. 2020. Sustainable Governance Indicators Slovenia. Dostopno prek https://www.sgi-network.org/2020/Slovenia.

Digitalna Slovenija 2020 – strategija razvoja informacijske družbe do leta 2020. Dostopno prek https://www.gov.si/assets/ministrstva/MJU/DID/Strategija-razvoja-informacijske-druzbe-2020.pdf.

Evropska komisija. DESI indeks 2020. Dostopno prek https://ec.europa.eu/newsroom/dae/document.cfm?doc_id=66956.

Mreža NVO za vključujočo informacijsko družbo. (2020). Kaj je e-vključenost in zakaj je pomembna v času pandemije covid-19? Dostopno prek https://www.informacijska-druzba.org/2020/12/20/kaj-je-e-vkljucenost-in-zakaj-je-pomembna-v-casu-pandemije-covid-19/.

Platforma Sloga. 2019. Skladnost politik. Dostopno prek www.skladnost-politik.si.

Strategija razvoja Slovenije 2030. Dostopno prek https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/SVRK/Strategija-razvoja-Slovenije-2030/Strategija_razvoja_Slovenije_2030.pdf.

UMAR. Poročilo o razvoju 2020. Dostopno prek https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/razvoj_slovenije/2020/slovenski/POR2020.pdf.

UNESCO. Sustainable Development. Dostopno prek https://en.unesco.org/themes/education-sustainable-development/what-is-esd/sd.

Uradni list Republike Slovenije. 2018. Strategija razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva do leta 2023. Dostopno prek https://www.uradni-list.si/files/RS_-2018-037-01905-OB~P001-0000.PDF.

Zakon o nevladnih organizacijah (ZNOrg). Dostopno prek http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7129.

 
Središče ZIPOM
Zveza prijateljev mladine Slovenije
Dimičeva ulica 9, 1000 Ljubljana

01/ 239 67 25

PRIJAVA NA E-NOVICE

 
Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani in štetje števila obiskovalcev. Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste z veseljem sprejeli vse piškotke.
Zavrni piškotke.