Središče za zagovorništvo
in informiranje o pravicah
otrok in mladostnikov

PRIDRUŽI SE

O ZIPOM

 

ČLANICE

 

 AKTIVNOSTI

Uspešen zaključek okrogle mize Otrokove pravice v Sloveniji – stanje, izzivi in prihodnost

11.10.2019

Otrokove pravice v Sloveniji – stanje, izzivi in prihodnost

»Pravice otrok so v Sloveniji dobro varovane le načeloma! V Sloveniji še vedno živi 45.000 otrok pod pragom revščine. Otroka je potrebno postaviti v ospredju pri oblikovanju politik. S stanjem otrokovih pravic v Sloveniji nismo zadovoljni.« Darja Groznik, predsednica ZPMS.

»Otrok lahko marsikaj sporoča tudi z molkom. Zato je na zagovornikih, strokovnih delavcih, šolah in vrtcih, da razumejo njegov molk in mu pomagajo. Da bo vedel, da se mu splača govoriti.» Vlasta Nussdorfer o participaciji in slišanosti otrok.

»Še vedno se pogosto dogaja, da se diskurz o otrokovih pravicah veže na njihove dolžnosti. Pravice otrok so neodtujljive.« Tomaž Bergoč.  

»Če otroku uničimo sanje, kot odrasli ne sanja več. Odraslega potem samo še krpamo.« Vlasta Nussdorfer o predolgih sodnih postopkih. 

»Želimo si pripraviti dokument, ki bo osnova varovanja otrokovih pravic,« Špela Isop o pripravi Programa za otroke.

Ob 30. obletnici Konvencije o otrokovih pravicah ter ob Tednu otroka®, so gostje okrogle mize: Peter Svetina, Varuh človekovih pravic Republike Slovenije, Vlasta Nussdorfer, svetovalka predsednika Republike Slovenije, Špela Isop, generalna direktorica Direktorata za družino, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije, Tomaž Bergoč, izvršni direktor UNICEF Slovenija in Katarina Bervar Sternad, direktorica Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC, osvetlili ključna področja otrokovih pravic v Sloveniji. Razprava je tekla o namenu in pomenu varstva otrokovih pravic, o uspehih in izzivih na področju varstva otrokovih pravic ter priložnostih za njihovo krepitev.

V uvodnem razmisleku so gostje izpostavili področja otrokovih pravic v Sloveniji, na katera smo lahko ponosni, ter področja, kjer je potrebno prizadevanja za zaščito otrok še okrepiti. Peter Svetina najprej poudari, da bo kmalu imenovan novi namestnik Varuha človekovih pravic RS za področje otrokovih pravic in še pojasnjuje: »Konvencija o otrokovih pravicah izhaja iz tega, da je družina tista, ki poskrbi za otrokov dobrobit. Pogosto pa se dogaja, da družina zaradi neustreznih ekonomskih in socialnih razmer ne uspe ustrezno poskrbeti za otroke. Takrat mora država vzpostaviti mehanizme, ki to zaznavajo in preprečujejo, ne pa, da gasijo požare. Izjemno delo opravljajo nevladne organizacije, vendar ni prav, da nevladne organizacije nadomeščajo državo. Nevladne organizacije bi morale skrbeti za nadstandard.«

Darja Groznik pove, da na Zvezi prijateljev mladine Slovenije s stanjem otrokovih pravic v Sloveniji niso zadovoljni. Darja je najprej opozorila, da še vedno ni sprejet Program za otroke, zadnji veljavni je bil leta 2016, izpostavila je še konkretne primere v našem zdravstvu, kjer so čakalne dobe za pedopsihiatre in druge strokovnjake, predolge in izpostavila: »Pravice otrok so v Sloveniji dobro varovane le načeloma! Na Zvezi prijateljev mladine Slovenije bi bili najbolj zadovoljni, če bi bilo humanitarnega dela manj in več drugega dela, torej programov, ki prebujajo v otrocih njihovo participacijo, kritično miselnost, njihove talente … Pa smo vendarle soočeni z dejstvom, da v Sloveniji živi 45.000 otrok pod pragom revščine. To je enostavno nedopustno, nepravično in nesocialno ter skregano z vsako svetlo prihodnostjo. Nesprejemljivo je, da je po raziskavah v našem šolstvu učni uspeh otroka pogojen s finančnim stanjem družine. V Sloveniji je bilo narejeno veliko na področju otrokovih pravic, vendar nikakor dovolj. Pričakujemo konkretne cilje, konkretne ukrepe, otrok mora biti postavljen v ospredje pri oblikovanju politik, predvsem na področju sociale, šolstva in zdravstva.«

Tomaž Bergoč
še dodaja: »Pozdravljamo uveljavitev Družinskega zakonika, ustanovite Sveta RS za otroke in družino, sprejet je bil zakon o ratifikaciji 3. izbirnega protokola KOP, bili so odpravljeni nekateri premoženjski cenzusi za uveljavljanje pravic in ugodnosti starševskega varstva iz družinskih prejemkov … Slovenija se res da uvršča visoko na lestvici glede izvrševanja otrokovih pravic. Pa vendar! To nas lahko hitro zavede in uspava, da je položaj dober. Je še kar nekaj izzivov. Recimo - regionalne razlike otrok so v Sloveniji zelo izrazite. Še vedno nimamo celovite konsolidirane zakonodaje o otrocih in njihovem pravnem položaju. Želimo pa si tudi, da bi bolj izhajali iz potreb otrok in ne iz potreb institucij. Še vedno se pogosto dogaja, da se diskurz o otrokovih pravicah veže na njihove dolžnosti. Pravice otrok so neodtujljive! Še posebej je potrebno preprečiti zlorabe otrok, preprečiti poroke med romskimi otroki, prisilno delo, otroci žrtve tihotapcev … izzivov je dovolj!«  

Vlasta Nussdorfer ocenjuje, da je država na prenekaterih področjih za zaščito otrokovih pravic naredila velik napredek: »Zdi se mi pomembno, da se že sedaj veliko več govori o pravicah otrok. Sprejetih je bilo kar nekaj pomembnih ukrepov, kot recimo: Prepoved telesnega kaznovanja. O tem, ali je zaušnica primerna ali ne, se je takrat, ko se je sprejemal novi zakon, močno kresalo in pisalo v javnosti. Tudi specializacija kadrov, varne hiše za otroke … tudi to je napredek. Žal pa imamo še vedno predolge sodne postopke, ki otroku naredijo veliko škode. Ne glede na to, kako ugodna je na koncu sodba za otroka, je prepozna. Vsi postopki, ki obravnavajo otroke, bi morali imeti absolutno prioriteto! Nobena odškodnina ne prinese olajšanja. Otroku z dolgimi sodnimi postopki uničimo sanje in tak odrasel potem ne sanja več. Potrebno ga je samo še krpati. Najhuje je, če otrok iz postopka pride s še večjimi travmami, kot jih je imel pred postopkom.«

Glede na to, da Slovenija od leta 2016 nima programa za otroke, Špela Isop pove, da je Program za otroke v pripravi in v medresorskem usklajevanju: »Program bo zaobjel obdobje petih let: 2020 – 2025. V programu so upoštevane specifike slovenskega prostora in slovenskih otrok. Osrednje področje programa je preprečevanje nasilja. S programom želimo nasloviti enake možnosti za otroke. Poudarek je tudi na varni rabi spleta in preprečevanje spolnih zlorab v digitalnem okolju. Res si želimo pripraviti dokument, ki bo osnova varovanja otrokovih pravic. Hkrati bo sprejet tudi akcijski načrt in ustanovljena delovna skupina, ki bo poročala o uspešnost izvajanja ukrepov.« 

Zveza prijateljev mladine Slovenije že precej desetletij skrbi za izboljšanje položaja otrok v Sloveniji. V okviru svojih socialnih in humanitarnih programov se srečuje z otroci in družinami v stiski. Darja Groznik izpostavlja nekaj področij, kjer kot država in družba zatajimo: »V tem tednu smo od 65 prosilcev razdelili 5 štipendij za izobraževanje. Na nas se obračajo družine v stiskah in te stiske družine resnično porivajo ob rob. V naši družbi je velik problem tudi razslojevanje. Otroci staršev, ki nimajo denarja za krožke, glasbene šole, športne aktivnosti … ti otroci se ne morejo kosati z ostalimi otroci, ki jim je vso dodatno izobraževanje omogočeno. Država bi se morala izkazati in v naslednjem proračunskem obdobju za otroke nekaj narediti! Ker je zelo očitno, da do sedaj nobena strategija ni bila dovolj učinkovita.« 

Katarina Bervar Sternad je izpostavila, da nevladne organizacije dopolnjujejo državo in ne delajo namesto nje. Nevladne organizacije ves čas črpajo predloge in pobude za sistemske rešitve. Veliko je sodelovanja z državo, vendar si želijo, da bi sodelovanje z državo hitreje prineslo rezultate. Slovenija mora biti zato dober zgled in vzor. Ni dovolj, da samo izpolnjujemo KOP, po njenem mnenju moramo tudi dvigniti standarde in ne zaspati na dosedanjih dosežkih. PIC spremlja tudi položaj otrok migrantov v Sloveniji in o tem je Katarina povedala: »Tako kot je pri drugih pribežniki pogosto, tako je tudi pri otrocih - po nekaj dneh čakanja za mednarodno zaščito, otroci odidejo. Otroci ostajajo v primežu trgovine z ljudmi in težko jim je slediti. Tem otrokom bi morali nuditi varno zatočišče. S temi otroci bi se morali ukvarjati posebej usposobljeni ljudje. Tu govorimo o hudo travmatizirani otrocih. In tukaj opozarjamo, da obstoječi sistem ni ustrezen! Upamo, da bo rešitev čim prej sistemska in trajna. Da otroci ne bodo ostali brez tega kar nujno potrebujejo.«

Vlasta Nussdorfer se je v zaključku dotaknila še otrok s posebnimi potrebami in invalidnih otrok: »Hud problem je, ker se otroci s posebnimi potrebami ali invalidni otroci, ne morejo vpisati v želene šole, ker te niso njim prilagojene. Vse večji problem so tudi otroci, ki so žrtve svojih staršev. Otroci ne smejo imeti niti ene štirke, otroci morajo govoriti najmanj tri jezike, že v prvem razredu je otrok vpisan k baletu … Danes je problem: kaj pomeni imeti in ne kaj pomeni biti. Sprejetost v družbi je pogojena s premoženjem.« Vlasta zaključi svoje misli: »Otrok lahko marsikaj sporoča tudi z molkom. In zato je na odraslih, šolah, vrtcih in strokovnih delavcih, da pomagajo razumeti ta njegov molk, da spregovorijo namesto njega in rešujejo njegovo zgodbo. Da bo otrok videl, da se mu splača govoriti in na koncu tudi spregovoril.«


-    Magnetogram okrogle mize bo naknadno objavljen
-    Prenos okrogle mize si je možno ogledati tukaj (klik).

Središče ZIPOM
Zveza prijateljev mladine Slovenije
Dimičeva ulica 9, 1000 Ljubljana

01/ 239 67 18

PRIJAVA NA E-NOVICE

 
Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani in štetje števila obiskovalcev. Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste z veseljem sprejeli vse piškotke.
Zavrni piškotke.