Središče za zagovorništvo
in informiranje o pravicah
otrok in mladostnikov

PRIDRUŽI SE

O ZIPOM

 

ČLANICE

 

 AKTIVNOSTI

KREPITEV VARSTVENIH MEHANIZMOV KLJUČNA ZA ZAŠČITO MIGRANTSKIH OTROK

03.01.2017

Razpravo je z uvodnim nagovorom otvoril predsednik Državnega zbora RS dr. Milan Brglez, ki je izpostavil, da »živimo v času, ki človekovim pravicam ni najbolj naklonjen,« kar pa ne zmanjšuje naše skupne dolžnosti zagotavljati človekovo svobodo in enakost, dobrobit ter dostojanstvo. Trajnostna rešitev aktualne begunske in migracijske krize mora neizbežno temeljiti na deljeni odgovornosti, političnem dialogu ter vključevalnem pristopu do vseh deležnikov. Migrantski otroci, še zlasti tisti brez spremstva, so zagotovo med najbolj ranljivimi skupinami, saj so pogosto izpostavljeni kršitvam njihovih temeljnih pravic, kot so prisilno delo, trgovina z ljudmi in spolne zlorabe. Predsednik Državnega zbora je izrazil zadovoljstvo, da smo v Sloveniji vse več pozornosti uspešno pričeli namenjati prav mladoletnikom brez spremstva, vendar je prostora za izboljšave še dovolj: »Naša skupna odgovornost je, da Slovenija ne bo niti žrelo morskega psa niti osje gnezdo, marveč – dom, četudi zgolj začasen.«

V prvem delu dogodka so potekale uvodne predstavitve. Državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic je orisal pravice migrantskih otrok v Sloveniji. Na povečanje števila mladoletnikov brez spremstva se je Vlada RS odzvala z uvedbo pilotnega projekta nastanitve mladoletnikov brez spremstva v dijaških domovih, kot dodaten ukrep zaradi večjega števila prosilcev za azil v državi je Vlada RS imenovala medresorsko delovno skupino. V pilotni projekt sta vključeni dve skupini mladoletnikov brez spremstva, in sicer prosilci za mednarodno zaščito ter osebe z mednarodno zaščito. Trenutno so mladoletniki brez spremstva nastanjeni v dveh dijaških domovih, v Novi Gorici s kapaciteto nastanitve 10 mladoletnikov brez spremstva in v Postojni s kapaciteto nastanitve 18 mladoletnikov brez spremstva. Pri oskrbi mladoletnikov brez spremstva se skladno z okoliščinami otroka kot osrednje vodilo vedno upošteva otrokova največja korist, kar določa tudi Konvencija o otrokovih pravicah. Pilotni projekt se že sproti dopolnjuje in nadgrajuje, spomladi bo opravljena poglobljena analiza aktivnosti, po zaključku projekta pa bo izvedena evalvacija, na kateri bo pripravljen predlog sistemskih sprememb Vladi RS. V evalvacijo bodo poleg pristojnih ministrstev in javnih organov vključene tudi mednarodne ter nevladne organizacije. Pilotni projekt bo predstavljal podlago za sistemsko, celovito ureditev. Poudaril je še, da je za sistemsko ureditev področja osnova povezovanje različnih deležnikov.

Pilar Gonzalez Rams, izvedenka za zaščito otrok pri UNICEF v Sloveniji, je predstavila rezultate orisa in analize sistema varstva ter zaščite otrok (t. i. Child Protection Mapping), ki ga je UNICEF izvedel v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zaznana so tveganja morebitne diskriminacije na podlagi starosti, porekla in pravnega statusa, vključno s tveganji na področju skrbništva, sodelovanja ter finančne podpore. Med priporočili UNICEF je razvoj krovnega zakona o otrokovih pravicah, ki bi predvideval ustanovitev neodvisnega telesa, in pregled veljavne zakonodaje s ciljem zagotovitve, da se ustrezni skrbniški ukrepi ter standardi uporabljajo za vse otroke ne glede na njihov pravni status. Potrebno bi bilo vzpostaviti mehanizem za zagotavljanje sodelovanja otrok v vseh odločitvah, povezanih z njimi. Med priporočili je tudi ustanovitev neodvisnega organa, odgovornega za spremljanje varstva in zaščite vseh otrok, vključno s ciljem izboljšanja sodelovanja ter usklajevanja med različnimi sektorji in resorji na vseh ravneh. UNICEF je ugotovil tudi potrebo po reformi sistema skrbništva in zakonitega zastopanja, ki mora obsegati vzpostavitev minimalnih standardov, vključno s kodeksi ravnanja, ustrezna usposabljanja ter dostop do storitev enake kakovosti ne glede na status otroka. Glede pilotnega projekta nastanitve mladoletnikov brez spremstva je izpostavila potrebo po krepitvi zmogljivosti osebja, ki dela z migrantskimi otroki.

Predstavitev dr. Tamare Narat z Inštituta RS za socialno varstvo je naslovila pomen podatkov za oblikovanje politik. Podatki so pomembni za sprejemanje odločitev in oblikovanje programov, za vzpostavitev ter oblikovanje ciljev, spremljanje uresničevanja le-teh, evalvacija učinkov, merjenje trendov (kot podlaga za napoved dogodkov) in za vzpostavitev novih mehanizmov, novih političnih ukrepov. Zato je še posebej pomembno, da so statistične informacije natančne in relevantne. Inštitut načrtuje oblikovanje indeksa o kakovosti življenja otrok v Sloveniji.

Adriana Aralica s PIC je predstavila rezultate projekta spremljanja uresničevanja pravic migrantskih otrok v Sloveniji, ki ga je PIC v partnerstvu z UNICEF-om izvajal med majem in decembrom 2016. Za uresničevanje vseh določil Konvencije o otrokovih pravicah je ključnega pomena pritožbeni mehanizem, zato PIC poziva Slovenijo k ratifikaciji Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah o postopku sporočanja kršitev, ki ga je podpisala že leta 2012. Osrednji strateški dokument na področju otrokovih pravic je Program za otroke in mladino 2006–2016. S ciljem zagotovitve enakega uživanja pravic vseh otrok nevladne organizacije resorno ministrstvo pozivamo h vključitvi ranljivih skupin otrok, vključno z migrantskimi otroki (migrantski in begunski otroci ter mladoletni prosilci za azil), kot presečne oziroma horizontalne teme pri vseh programskih področjih novega strateškega dokumenta. V sklopu projekta je PIC spremljal statistične podatke glede migrantskih otrok v Sloveniji, ki jih zbira Ministrstvo za notranje zadeve. Kot ogromno pomanjkljivost izpostavljajo pomanjkanje podatkov o dostopu migrantskih otrok do socialnih, zdravstvenih in izobraževalnih storitev. Vzpostavitev celovite baze o otrokovih pravicah z ustrezno razčlenitvijo podatkov, ki bi omogočala spremljanje uresničevanja pravic ranljivih skupin otrok, je ključna z vidika ocene stanja v državi ter načrtovanja ustreznih ukrepov, hkrati pa tudi spremljanja trendov in učinkovitosti uvedenih ukrepov.

Vsekakor je na področju nastanitve mladoletnikov brez spremstva pomemben korak naprej sklep Vlade RS o pilotnem projektu nastanitve mladoletnikov brez spremstva v dijaških domovih v Postojni in Novi Gorici, vendar potreba po sistemski rešitvi nastanitve vseh migrantskih otrok ostaja. Med priporočili projekta je izvajanje pilotnega projekta nastanitve mladoletnikov brez spremstva za vse skupine migrantskih otrok brez spremstva, saj je omejitev gibanja mladoletnih migrantov z nastanitvijo v Center za tujce v nasprotju s Konvencijo o otrokovih pravicah in Zakonom o tujcih, ki nastanitev v Centru za tujce predvideva le kot skrajni ukrep. Pri prenovi skrbniškega sistema mora država upoštevati tudi potrebe migrantskih otrok, zato je prenova skrbniškega sistema vključno z vzpostavitvijo specializiranih skrbništev ključnega pomena za zagotavljanje uresničevanja načela največje otrokove koristi v praksi. Med priporočili projekta je tudi ustanovitev neodvisnega posvetovalnega telesa za otrokove pravice, kar predvideva predlog Družinskega zakonika, ki ga je decembra sprejela Vlada RS. Ustanovitev neodvisnega posvetovalnega telesa bo namreč omogočala spremljanje uresničevanja pravic otrok in načela največje otrokove koristi.

Drugi del dogodka je bil namenjen razpravi o trenutni situaciji na področju zaščite in oskrbe migrantskih otrok v Sloveniji, o izzivih, s katerimi se deležniki soočajo pri delu z migrantskimi otroci, hkrati je ponudil priložnost za identifikacijo prednostnih nalog pri krepitvi nacionalnega sistema spremljanja otrokovih pravic. Razprava se je osredotočila na pomen ozaveščanja lokalnega prebivalstva o begunskih tematikah s ciljem zagotavljanja podpornega okolja za integracijo. Za integracijo migrantskih otrok je ključnega pomena, da so v čim večji meri vključeni v prostočasne aktivnosti.

Veliko poudarka je bilo v razpravi namenjenega Svetu za otroke. Udeleženci so se strinjali, da mora nov strateški dokument nasloviti tudi tiste otroke, ki prehajajo v polnoletnost oz. iz institucij. Ob naslavljanju potreb mladoletnikov brez spremstva pogosto pozablja na ranljivost otrok v spremstvu, posebej tistih, ki so v Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje. Mehanizem spremljanja uresničevanja otrokovih pravic in celovita baza podatkov o otrocih sta predpogoj za uresničevanje otrokove največje koristi kot osrednjega vodila pri oblikovanju vseh politik, povezanih z otroki. Razprava se je zaključila s sklepom, da posvetovalno telo za otrokove pravice ne sme ostati brezzobi tiger.



 
Središče ZIPOM
Zveza prijateljev mladine Slovenije
Miklošičeva 16, 1000 Ljubljana

01/ 239 67 18
 

PRIJAVA NA E-NOVICE

 
Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani in štetje števila obiskovalcev. Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste z veseljem sprejeli vse piškotke.
Zavrni piškotke.